Nuhalna svetlina

Ginekološko porodniška amblulanta - Meglič Petra dr. med.

Nuhalna svetlina


Nuhalna svetlina


Meritev nuhalne svetline uporabljamo kot presejalni test za odkrivanje plodov, ki naj bi imeli kromosomsko napako. Najpogostejša je trisomija 21, to je Downov sindrom.
Meritev se opravlja med 11- 13 6/7 tedna nosečnosti. Vsakemu plodu določimo individualno tveganje za kromosomske napake (trisomija 21, trisomija 18 in trisomija 13).

Nuhalna svetlina


Nuhalna svetlina je razdalja med kožo in podkožjem na plodovem vratu. Vsak plod ima nuhalno svetlino in ta se spreminja z večanjem nosečnosti. Nuhalna svetlina je tekočina, ki zastaja v podkožju vratu ploda v prvem trimesečju. Vzrok še ni natančno pojasnjen, vemo pa, da je te tekočine pri trisomiji 21 in ostalih kromosomskih napakah več.
Tveganje je odvisno od:

  • Starosti nosečnice (tveganje narašča s starostjo nosečnic),
  • Velikosti nuhalne svetline,
  • Prisotnosti ali odsotnosti nosne kosti (plodovi z Downovim sindromom v 60% nimajo nosne kosti),
  • Nivoja dveh hormonov v krvi nosečnice (prosti β- HCG in PAPP-A), katerih koncentracijo določa plod s svojo presnovo,
  • Pretoka krvi skozi trikuspidalno zaklopko,
  • Meritve obraznega kota med zgornjo čeljustjo in čelom,
  • Pretoka krvi skozi ductus venosus,
  • Prisotnostjo UZ razvojnih nepravilnosti (večjih in manjših).

Dvojni hormonski test

Če meritve nuhalne svetline kombiniramo z dvojnim hormonskim testom (določanje koncentracije prostega β- HCG in PAPP-A v krvi nosečnice), dobimo mnogo bolj zanesljive rezultate, oz. zelo izboljšamo napovedno vrednost kromosomskih napak.
Ugotovljeno je, da najboljše rezultate dosežemo, če odvzamemo kri v 8. tednu nosečnosti, ultrazvočno preiskavo pa naredimo pri izpolnjenih 12.tednih.

RAZLAGA IZVIDA

Po opravljeni preiskavi vsaki nosečnici natančno razložimo rezultate presejalnega testa.
Pozitiven izvid presejalnega testa oz. povečano tveganje za rojstvo otroka s kromosomsko napako:

Več kot 1:300 ( npr. 1:100, 1:20)

To pomeni, da bi se med 300 enako starimi nosečnicami z enakimi rezultati meritev rodil 1 otrok z npr. Downovim sindromom, 299 pa bi bilo normalnih.
Pozitiven rezultat presejalnega testa zahteva potrditveno preiskavo . To sta biopsija horionskih resic (odvzame se delček posteljice oz. horiona) ali zgodnjo amniocentezo (odvzame se vzorec plodovnice), ki sta glede kromosomske sestave otroka 100%.

Plodovi s povečano nuhalno svetlino, a normalnim kariotipom (kromosomska sestava ploda), imajo večjo verjetnost za druge zaplete v nosečnosti. Najpogostejše nenormalnosti in zapleti so:

  • Srčne napake,
  • Mišično – skeletne nepravilnosti,
  • Infekcije ploda,
  • Redki genetski sindromi,
  • Povečano tveganje za smrt ploda.

Zato vsem nosečnicam, pri katerih je bila pri plodu izmerjena povečana nuhalna svetlina (nad 3), a so kromosomsko normalni, svetujemo zelo natančno ultrazvočno preiskavo morfologije ploda kasneje v nosečnosti (po 20. tednu).

Če je kariotip ploda normalen in povečana nuhalna svetlina izgine do 20. tedna nosečnosti, ultrazvočno pa ne najdemo nepravilnosti pri plodu, je prognoza otroka vseeno zelo dobra.


pravice pridržane © Petra Meglič dr. med.
SEO | izdelava spletnih predstavitev e-prospekt